Po lanski uspešni osvojitvi Košute smo se letos odločili, da pojdemo na Golico, ki je čudovita gora nad Jesenicami na višini 1835 m. Njen zgornji del je poraščen samo z travo, zato ima lep razgled, lepo so vidne Kamniško Savinjske Alpe in Julijci z našim Triglavom. Kljub zgodnjemu odhodu avtobusa iz Ormoža, se nas 58 medicinskih sester in naših otrok, odpeljalo proti Gorenjski, kjer smo se že z glasbo svetovno znane Avsenikove polke Na Golici pripravili na čudovit dan, ki se nam je ponujal.
Pot smo pričeli na Planini pod Golici in pogled na pogorje Golice vzame dih in pot po malo zahtevnejši poti ni bil pretežak, čeprav se je šele marsikdo tukaj prvič srečal s skalo, klini, skobami in jeklenicami. Pri koči smo se odpočili, pomalicali in se odpravili še na vrh Golice. Kljub temu, da smo večino cvetočih narcis, ki jim domačini pravijo ključavnice, zamudili, smo uživali v hribovski naravi, ki nam jo ponuja Golica.
Udeleženci pohoda smo bili presrečni ob osvojitvi vrha. Sledilo je slikanje, smeh, uživanje v razgledih, poimenovanje okoliških gora in prijetnega druženja nam ni skalil niti veter, ki nam je kuštral lase in božal obraz.
Po sestopu do koče nas je čakala prava planinska malica, počitek in sonce je že pokazalo, kakšno moč ima v gorah. Preživeli smo še en čudovit dan v hribih, skupaj s svojimi sodelavkami in otroci in takšni dnevi so potrebni, da si kljub telesnemu naporu, spočijemo dušo in ves smeh, dobra volja, pozitivna energija nam daje moči za vse delovne obveznosti, ki nas čakajo. Po še enem uspešnem pohodu smo si bili vsi enotni: «Drugo leto spet pojdemo v hribe!«
Vir: Suzana Komperšak